Zgodovina francoskega buldoga na kratko

Francoski buldog pretežno izvira iz toy buldoga iz Anglije XIX stoletja. Iz prvotnega psa čuvaja se razvil pes, ki je živel okoli hlevov, kjer je bila njegova naloga lov na škodljivce.

V Francijo so ga uvozili angleški tekstilni delavci, ki so prišli s trebuhom za kruhom delati v severno Francijo. Njegove bistvene lastnosti, ker je bil podganar in bojevit, sta zlahka pritegnili pozornost tistih, ki so izvrševali poklice kjer je bil potreben tak pes.

Pojavljati se je začel v pariški čertrti La Villette, kjer so bile klavnice, mesarije in veletržnice. Ljubitelji pasme iz gostinskih vrst, iz kočijaških vrst so pričeli s selekcijo in tako je iz hlevov preko gostov kočij prišel v salone. Naš buldog je torej rojen parižan in Pariz je bil zelo v modi okoli leta 1900. Tujci so bili noro zaljubljeni vanj in so se prav tako zagreli za našega »Boula«. Iz parižana je postal mednarodni popotnik, kjer je mnogo aristokratov in velikih meščanov iz prestolnic povsod po svetu imelo svojega buldoga. Bila je zlata doba za to pasmo, vzreja je cvetela in vedno bolj je bil cenjen.

Prva svetovna vojna je začasno zvrla njegov razvoj, toda »les années folles« – nora leta (med obema vojnama) so se ga ponovno polastila. Bil je pes parižanke, emancipirane ženske in vseh vrst umetnikov. Bil je pes visoke družbe, kronanih glav od ruskega carja pa vse do angleškega kralja, opernih pevcev, zvezd nemega filma, likovnikov in pisateljev. Z drugo svetovno vojno je doživel smrtni udarec. Zaradi lakote in vojne stiske je bila pasma zdesetkana. Od takrat je pasma obstajala le v skrčenem ljubiteljskem krogu do leta 1995, leto ko so se mediji polastili njenega videza.

Konec XIX stoletja je rojstvo francoskega buldoga, konec XX stoletja lahko označimo kot ponovno rojstvo francoskega buldoga, ki danes zopet doživlja prekomerno pozornost in povpraševanje po njem presega zopet vse meje.